{"id":6237,"date":"2022-04-28T08:30:30","date_gmt":"2022-04-28T07:30:30","guid":{"rendered":"https:\/\/vision-videoschool.eu\/?page_id=6237"},"modified":"2022-06-01T16:45:00","modified_gmt":"2022-06-01T15:45:00","slug":"delo-z-mladimi-v-izrednih-razmerah","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/vision-videoschool.eu\/?page_id=6237","title":{"rendered":"Delo z mladimi v izrednih razmerah"},"content":{"rendered":"
\"image_pdf\"<\/a><\/div>

O \u010dem govori to poglavje?<\/h2>\n

Projekt Animavision se je za\u010del kmalu po prvem izbruhu koronavirusa leta 2020, ki je mo\u010dno vplival na projektno delo. V tem poglavju mladinski delavci delimo svoje zgodbe<\/strong> o tem, kako smo se spopadali s situacijami in posku\u0161ali izvajati projektne dejavnosti in delo z mladimi v izrednih razmerah.<\/p>\n

Ohranjanje motivacije in odpornosti<\/h2>\n

Mia Brunej<\/h3>\n

Ob prijavi projekta Animavision nismo pri\u010dakovali, da se lahko \u017eivljenjske razmere in na\u010din dela tako hitro spremenijo. Rok za prijavo je bil malo pred prvim izbruhom koronavirusa leta 2020 in vse v projektu je bilo na\u010drtovano s predpostavko, da se bo svet vsaj \u0161e nekaj let vrtel tako, kot smo bili vajeni pred epidemijo.<\/p>\n

Vesela novica o odobritvi projekta je pri\u0161la po nekaj mesecih, ko je bilo \u017ee povsem jasno, da se bodo pandemi\u010dne razmere nadaljevale in da projekta ne bomo mogli za\u010deti in izvesti po \u00bbstarem\u00ab. Zato je bilo treba odlo\u010ditev sprejeti precej hitro. Ali naj prelo\u017eimo ali naj se prilagodimo? Informacije, ki so prihajale iz nacionalne agencije projekta Erasmus+ na podro\u010dju mladine, so nas prepri\u010dale, da je izvedba mo\u017ena. Zato smo se odlo\u010dili, da poskusimo. \u010ceprav je to pomenilo, da bomo z mladimi ve\u010dinoma delali prek spleta in se z mednarodnimi partnerji sre\u010devali ve\u010dinoma v internetnem okolju, ne da bi se lahko o stvareh pogovarjali osebno. To je pomenilo tudi, da se ne bomo osebno spoznali v okviru ve\u010ddnevnih usposabljanj, ki velikokrat prinesejo nove ideje, ki jih lahko hitro in naravno vklju\u010dimo v prihodnje delo. Toda nekateri znotraj projektne skupine smo se poznali \u017ee od prej in \u010dutili smo, da ni \u010das, da bi stvari izpustili iz rok. Ravno nasprotno. \u010cas je bil, da jih \u0161e trdneje primemo v roke, ostanemo aktivni in pozitivni ter posku\u0161amo vklju\u010diti \u010dim ve\u010d mladih. Za mlade je bilo to \u0161e posebej pomembno, saj so bili \u2013 zaradi epidemije koronavirusa \u2013 ena od skupin, ki so bile najbolj prikraj\u0161ane za normalno \u017eivljenje.<\/p>\n

<\/p>\n

Dve od treh usposabljanj za mladinske delavce sta potekali prek spleta<\/em><\/p>\n

Prvi meseci projekta so bili namenjeni usposabljanju mladinskih delavcev, nakupu potrebne opreme za testiranje z mladimi in dolo\u010ditvi jasnega na\u010drta za pisanje intelektualnega rezultata, dodatnih poglavij tega video u\u010dbenika, ki ga pravkar berete. Presenetilo nas je, kako dejansko deluje spletno sodelovanje. Bilo je druga\u010dno od razli\u010dice \u00bbv \u017eivo\u00ab, vendar nam je ponudilo nove mo\u017enosti. Postalo je povsem jasno, da so nekateri deli sodelovanja v spletnem okolju v\u010dasih precej produktivnej\u0161i. \u010ce si lahko \u010das in dejavnosti prerazporedi\u0161 glede na svoje potrebe, je to lahko precej osve\u017eujo\u010de in manj zamudno kot osebno sre\u010danje v drugi dr\u017eavi. Tudi deljenje zaslona in spletna izmenjava zapiskov lahko pripomoreta k predstavitvi nekaterih dejstev na zelo dober na\u010din. Seveda osebnih sre\u010danj prostovoljno ne bi zamenjali za spletna, vendar smo lahko izkoristili pozitivne strani, ki jih ponuja digitalni svet.<\/p>\n

Ko pa smo za\u010deli delati in preizku\u0161ati nove metode z mladimi, pa so se te pozitivne izku\u0161nje prevesile v bolj negativne.\u00a0 Medtem je namre\u010d spletno \u017eivljenje za ve\u010d mesecev postalo na\u0161a in njihova norma, \u0161ole so bile zaprte, popoldanske dejavnosti so se popolnoma ustavile. S partnerskimi organizacijami smo se pogosto pogovarjali, kako nenavadno je, da smo \u0161e pred meseci sku\u0161ali mlade z na\u0161imi dejavnostmi odvrniti od pametnih telefonov in interneta. Zdaj pa je pri\u0161el \u010das, da jih spodbudimo, naj se ve\u010dino \u010dasa povezujejo in uporabljajo \u0161e ve\u010d funkcij, ki jih pametni telefoni ponujajo, kot prej.<\/p>\n

Na za\u010detku ni bilo lahko, nih\u010de ni znal zares dobro uporabljati spletnih orodij. To je bila zagotovo prva ovira. Na sre\u010do je v Sloveniji v tistem \u010dasu ve\u010dina mladih \u017ee imela pametni telefon. Vendar ni bila oprema tista, ki je bila glavna prednost (ali ovira) pri vklju\u010devanju, temve\u010d je bil dostop do informacij in tudi motivacija. V\u010dasih smo hodili po ulicah, kjer so se mladi \u0161e vedno zadr\u017eevali po spletni \u0161oli, in jih (z varne razdalje) spodbujali, naj se pridru\u017eijo na\u0161im spletnim delavnicam. Z njimi smo komunicirali tudi prek razli\u010dnih kanalov, prek dru\u017ebenih medijev, elektronske po\u0161te, SMS-sporo\u010dil, telefonskih klicev ter prek u\u010diteljev in star\u0161ev. Ob\u010dasno smo komunicirali tudi osebno, ena na ena.<\/p>\n

Na za\u010detku se je vse skupaj zdelo \u010dudno in nenaravno, vendar je bil to edini na\u010din. In menili smo, da je to pomembno. Izjemno pomembno je bilo za mlade, da se niso zaprli vase, da so se lahko sre\u010dali, da smo se lahko pogovarjali tudi o temah, ki niso neposredno povezane z delavnico, da smo dobili ob\u010dutek, ali so v redu, in podali predloge, kaj storiti, \u010de niso. Vendar prakti\u010dni \u00bbfilmski\u00ab rezultati delavnic niso bili ravno dobri. Brez osebne prisotnosti mentorja so se udele\u017eenci lahko ukvarjali s teorijo, ne pa tudi s prakso. Zelo je primanjkovalo tudi motivacije, da bi se odmaknili od zaslona in nekaj po\u010deli z rokami, kar se pri delavnicah v \u017eivo skoraj nikoli ne zgodi. Komunikacije med posamezniki in medsebojnega u\u010denja ni bilo veliko. Kot mentorji smo morali zmanj\u0161ati svoja pri\u010dakovanja, razmi\u0161ljati o poenostavitvi u\u010dnih orodij in ustvarjalnega procesa ter se \u0161e veliko bolj osredoto\u010diti na pomen stika. Jasno je bilo, da to dolgoro\u010dno ni primeren na\u010din dela z mladimi, in mlaj\u0161i ko so bili udele\u017eenci, manj primeren je bil zanje.<\/p>\n